• en
  • sl
  • it

Zorenje in staranje vina

Eden izmed pogojev za pravilno zorenje- razvoj vina je ugoden dotok kisika v vino, zato je hrastov sod v kleti nepogrešljiv, saj poroznost lesa omogoča to optimalnost. Tudi klet mora biti ustrezna: temna, konstantna temperatura med 8-12 °C ter primerna zračna vlaga.

Ko vino doseže najvišjo kakovost, ga stekleničimo.Ne smemo dopustiti, da vino predolgo zori v sodu, ker bi vino postalo starikavo. Bela vina za staranje stekleničimo okvirno v prvem, rdeča pa v drugem letu.

Tudi stekleničena vina hranimo v kletnih prostorih pri navedeni temperaturi in ustrezni zračni vlagi. Steklenice z vinom morajo ležati, da so zamaški vedno prepojeni. Tako preprečimo izsuševanje zamaškov in s tem dostop zraka, ki bi kvarno vplival na vino. Vino se med staranjem spreminja, saj v njem potekajo biokemični procesi npr. esterifikacija, pri kateri iz kislin in alkoholov nastajajo estri, ki so pomembne sestavine dišavnih snovi starega vina. Za rdeča vina je še bolj pomemben proces hidrolize fenolnih snovi, ker tako postanejo vina z bogato taninsko strukturo mehkejša, uglajena, harmonična.

Med staranjem se poleg vonja in okusa spreminja tudi barva vina: rumenkasto – zelena barva belega vina se spreminja v zelenkasto rumeno, celo v zlato rumeno in na koncu v jantarno.S staranjem se pri rdečih vinih živahna rdeča barva spreminja v rdečo z rjavkastim odtenkom in pozneje v opečno.Cvetica staranega rdečega vina spominja na vaniljo. Del barvil se z leti izloči v usedlini, kar je pri starem rdečem vinu normalno.
Kakšna vina so primerna za staranje’

Bela vina se dobro starajo, če so: bogata na ekstraktu, harmonična, alkoholna ter s primerno kislino, ki jih ohranja sveža in živa.

Posebna vrsta so sladka, močno alkoholna ali desertna vina, ki jih sladkor in alkohol konzervirata in jim omogočata dolgo staranje.

Tudi rdeča vina so izvrstna za staranje in morajo biti odlične kakovosti. Najboljši sorti za staranje sta merlot in cabernet sauvignon, pa tudi syrah, modri pinot…. Starana rdeča vina imajo izredno cvetico in aromo ter bogat, mehak okus. Tanini postanejo mehki, sladki.
Izbira in nakup vina za vinoteko

Pomembno vodilo so podatki na etiketi- osebni izkaznici vina.Vino mora biti v buteljki in zamašeno s kakovostnim plutovinastim zamaškom , nikakor ne z zamaškom, ki je zlepljen iz koščkov plute .
Kje kupiti vina? Stekleničena vina prodaja skoraj vsaka trgovina, le malo katera pa ima vsaj osnovne pogoje za hranjenje vina. Steklenice so največkrat izpostavljene neposredni sončni svetlobi in nihanjem temperature, na polici stojijo pokončno, tako da se zamašek izsuši.Taka vina za vinoteko niso primerna, zato jih raje kupujmo v specializiranih trgovinah- vinotekah.

Menjava plutovinastih zamaškov

Steklenice z vinom morajo v kleti ležati, da je zamašek vedno prepojen z vinom. Tako preprečimo dostop zraka, ki bi kvarno deloval na kakovost vina.Vendar so plutovinasti zamaški porozni in tekom let skozi njihove pore vino počasi pronica in hlapi iz steklenice.Tako je npr. po 20 letih hranjenja izguba vina v steklenici vidna, zato je zakonsko dovoljeno tako steklenico odpreti, jo doliti z vinom iz druge enake steklenice ter jo ponovno zamašiti s kakovostnim zamaškom.
Menjava zamaškov pri preko 20 let starih vinih je torej normalen tehnološki postopek in nas ne sme čuditi, če bo steklenica starega vina zaprta z novim zamaškom.

Kako, kdaj in komu postrežemo arhivsko vino

Arhivsko je tisto vino, ki je staro najmanj štiri leta.Pri primerni temperaturi in vlagi v kleti ,steklenice preraste kletna plesen, ki jim daje častitljiv videz in poseben čar. Naredili bi napako, če bi tako steklenico obrisali, preden bi jo predstavili gostom. Od plesni obogateno steklenico zato previdno primemo in jo postavimo na mizo, prekrito z belim prtom. Previdno jo odmašimo ter njeno ustje obrišemo s prtičem.
Pomembni so tudi kozarci, v katere bomo nalili arhivsko vino. Vedno izberemo velike in visoko pecljate kozarce.
Arhivskega vina ne strežemo ob vsaki priložnosti in tudi ne vsakomur.To vino ni namenjeno tistemu, ki tako dobroto ne zna ceniti oz. tistemu, ki šele spoznava vinsko abecedo. Tako vino poskušamo s spoštovanjem, v družbi dobrih prijateljev in poznavalcev ali v diskretni družbi ob prižgani sveči.
Nikoli ne začnemo takoj s pokušanjem starega vina. Če je družba večja, začnemo z mlajšim vinom, primernim k hrani, ki je na mizi. Šele proti koncu slavnostnega obeda ali večerje, vsekakor pa pred sladico, postrežemo arhivsko vino.
Lahko se prepustimo tudi samo užitkom arhivskega vina, vendar takrat jed prilagajamo značaju vina: jedi ob starem vinu ne smejo biti pikantne, ne premastne in ne presladke. V okusu se morajo ujemati z vinom (npr. polnomasten sir).

 

Objavljeno dne 28. 10. 2015 v kategoriji:

Starostna omejitev


Spletna stran je namenjena osebam, ki so že dosegli polnoletnost. S klikom na gumb VSTOPI potrjujete, da ste polnoletni v državi iz katere dostopate do spletne strani.

Minister za zdravje opozarja: "Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!"

Vstopi

Ooops...

Uporabljate zastarelo / nepodprto različico brskalnika.
Za najboljšo uporabniško izkušnjo, prosimo nadgradite svoj brskalnik ali uporabite alternativne možnosti kot na primer Mozilla Firefox ali Google Chrome.