Vinska obzorja
Smo največja slovenska pridelovalka in izvoznica vin. Ko okušate naša vina, ste v družbi ljubiteljev vin iz kar 26 držav sveta, ki so znali prepoznati kakovost, raznolikost in dostopnost naše blagovne znamke. Dovolite, da postanemo tudi vaša vinska spremljevalka.
300 pr. n. š.
V predrimskem času, natančneje v mlajši železni dobi, je v Brdih že razširjena vinska trta (arheološka najdba vinske pečke na Golem Brdu).
100 n. š
Tradicija vinarstva v Brdih se okrepi s prihodom starih Rimljanov. V tem obdobju raste trta po sadnem drevju. Tak način gojenja se ohrani do konca 19. stoletja. V villi rustici v Neblem so izdelovali amfore, ki so služile prenašanju vina in oljčnega olja.
1336
Prva omemba rebule v Brdih v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik. V srednjem veku se uveljavi posebna oblika fevdalnega sistema, imenovana kolonat, ki je v veljavi vse do druge polovice 20. stoletja.
1870
Trtna uš skoraj v celoti uniči vinograde v Brdih. Odtlej se trte cepijo na podlago. Vinogradništvo se močno spremeni.
1881
Katalonski grof Silverio de Baguer, zadnji lastnik Dobrovskega gradu, zasadi prvi vinograd »na novi način« – brez opore dreves.
1894
De Baguer napiše enciklopedično kronologijo, v kateri podrobno opiše način pridelave vina v Brdih.
1922
Osemintrideset kolonov ustanovi prvo zadrugo v Brdih in od fevdalnega gospoda odkupi 230 hektarjev zemlje.
1955
Zadružno vinarstvo Brda prične na Dobrovem graditi novo klet.
1957
Sodobna klet sprejme prvi pridelek.
1962
Vinska klet Goriška Brda prvič pridela Penečo rebulo.
1979
Največja količina pridelka: 15 milijonov kilogramov grozdja.
1984
Prvi izvoz v ZDA.
1991
Sprememba sloga pridelave in usmeritev v izvoz.
2002
Več kot milijon steklenic na svetovnem trgu – odprtje posebnega izvoznega skladišča.