Starostna omejitev

Za ogled vsebin na tej spletni strani morate biti polnoletni. S klikom gumba VSTOPI potrjujete, da ste polnoletni v državi, iz katere dostopate do spletne strani.

Minister za zdravje opozarja: “Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!”

VSTOPI
close
Košarica
Your cart is empty

Oranžno vino iz Kleti Brda navdušuje ZDA

Deli facebook

Zakaj je Krasno orange navdušilo toliko vinoljubov v ZDA?

Krasno Orange je edinstveno oranžno vino, ki ga je naš enolog Darinko Ribolica pripravil kot zvrst treh tipičnih briških sort – rebule, malvazije in sauvignonassa. Postopek pridelave in čas maceracije se je pri sortah razlikoval. Rebula je bila macerirana eno leto v hrastovem sodu, medtem ko sta bila malvazija in sauvignass macerirana samo 1 mesec v posodah iz nerjevečega jekla. Vsaka sorta je doprinesla k vinu svoje značilnosti in karakteristike, zato je Krasno Orange primerjavi z našimi drugimi belimi vini drugačno. Je bogato, kompleksno in strukturno vino, ki ima specifično in intenzivno aromatiko. Zaradi maceracije ima več taninov, ki vino zaščitijo in mu omogočijo zelo dolgo življenje. Potencial staranja je od pet do deset let in pričakujemo, da bo s časom še boljše, bolj mehko in še bolj harmoničnega okusa. Vino je kot nalašč za azijsko hrano, ki je intenzivnejšega in bolj začinjenega okusa. Priporočamo ga k sushiju, pad thaiju, chow meinju, bulgogiju, in drugim azijskim specialitetam.

Bela macerirana vina, predvsem iz briške avtohtone bele sorte rebule, so našo ekipo enologov in kletarjev že dolgo zanimala in rezultat sodobnega pristopa k tradicionalni predelavi 10 mesečne macerirane rebule je Single vineyard Motnik 2014. Zaradi odličnih rezultatov in pozitivnih odzivov kupcev smo se v Kleti Brda odločili nadaljevati zgodbo oranžnih vin in tako smo leta 2020 trgu prvič predstavili macerirano belo vino, ki smo ga zaradi njegove izrazito oranžne barve poimenovali Krasno orange. Na ameriškem tržišču je prisotno pod blagovno znamko Krasno white wine with maceration. Lansirali smo ga v letu 2020 in kmalu je bil prisoten v 36 zveznih državah ZDA, kjer imamo sklenjeneno distribucijo. Opažamo, da je v Združenih državah Amerike veliko povpraševanja po maceriranih vinih, zanje se zanimajo vinoljubi  v trendovskih mestih, kot so New York, Seattle in Los Angeles, kot tudi v Atlanti (Georgia) in Montgomeryju (Alabama).

Prberi več:
Motnik Single Vineyard 0,75 L
Kako nastanejo oranžna vina?

Odgovor je zelo preprost, oranžna vina so vina iz belega grozdja, ki so pridelana po postopku za pridelavo rdečih vin. Ključen postopek pri pridelavi rdečih vin je maceracija, zato oranžnim vinom pravimo tudi macerirana bela vina. Bela vina pridelamo tako, da potrgano grozdje, ki pride v klet v razpecljamo in s tem ločimo grozdne jagode od pecljevine ter jih v trenutku stisnemo in grozdni mošt ločeno fermentiramo. Pri oranžnem vinu pa grozdje pridelamo po postopku za pridelavo rdečih vin, kar pomeni, da grozdje najprej razpecljamo in s tem ločimo grozdne jagode od pecljevine in nato mošt skupaj z grozdnimi jagodami pretočimo v posebne posode, kjer začne fermentacija mošta skupaj z jagodnimi kožicami in pečkami. Ta postopek, ki lahko poteka več časa, in sicer od enega dne pa vse do enega leta imenujemo maceracija. V tem času, ko mošt fermentira se iz jagodnih kožic in pečk izlužujejo spojine, ki tako pridelano vino obarvajo in obogatijo z okusom. Zaradi tega oranžna vina za razliko od belih vin vsebujejo več taninov in so v tem pogledu podobna rdečim vinom pri katerih je maceracija nekaj povsem običajnega. Po končani maceraciji, ki lahko traja različno dolgo, tudi leto dni, se grozdne jagode stisne in vino ali fermentirajoči mošt loči od jagodnih kožic – tropin. Vino nato naprej fermentira ali zori v bodisi lesenih posodah bodisi v posodah iz nerjavečega jekla. Postopek pridelave oranžnih vin je v primerjavi s svežimi belimi vini daljši in poteka pri višjih temperaturah, kar se odraža v sami strukturi vin, ki so na okusu bogatejša, strukturnejša in predvsem drugačna. Poleg primarnih sadnih not, je tu zaznati še več sekundarnih in terciarnih kot so arome medu, mandljev, suhega sadja in podobnih zrelih not, ki vinu dodajo željeno kompleksnost.