close
Košarica
Your cart is empty

Rebula je doma v Brdih

Rebula – vino tisočerih obrazov. Moderna, ker je neposredna, enostavna in čista. Priljubljena, ker nosi v sebi kulturno izročilo, pridobljeno skozi stoletja zgodovine okusa. Mednarodno nagrajena, ker je najboljša doma v Brdih.

REBULA – DEJSTVA

ZGODOVINA

Rebula v Goriških brdih prisotna že dolga stoletja, priča veliko zgodovinskih virov. Tja so jo prinesli že stari Rimljani, ki so jo imenovali Helvola. Prvo omembo pa zasledimo v Srednjem veku, 1336, v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik. Tedaj sicer izraz rebula pomeni metodo pridelave najboljših belih vin.

 

Rebulo v Brda prinesejo stari Rimljani – (Helvola).

V srednjem veku izraz rebula pomeni metodo pridelave najboljših belih vin.

Prva omemba rebule v Brdih – 1336, v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik.

Spoznaj zgodovino Kleti Brda

LOKACIJA

Rebula Teritorij Brd je bil od nekdaj obmejno območje. Kljub spremembam, ki so skozi stoletja doletele to zemljo, kljub trčenju in simbiozi različnih narodov, vzponu in zatonu različnih oblasti, je rebula ostajala in vselej, zagotovo, spremljala Brice. Ker dobro uspeva prav na gričevnatem področju in lapornatih tleh, tudi danes predstavlja glavno sorto briških vinogradov. Zasejana je na četrtini vseh briških vinogradov, kar pomeni okoli 400 hektarov. Klet Brda je ena največjih pridelovalk rebule v svetu, saj rebula predstavlja 28 % vseh belih sort, ki jih klet prevzame. Letno tako Klet Brda pridela od 1 do 1,5 milijona litrov rebule.

 

Dobro uspeva na gričevnatem področju in lapornatih tleh, zato je v Brdih dobila svoj pravi dom.

Zasajena na 22 % vseh vinogradov v Brdih, kar pomeni okoli 400 ha.

Klet Brda je med največjimi pridelovalkami rebule na svetu.

Spoznaj Brda

VINO

Rebula je mineralno vino s poudarjeno sortnostjo. Ko jo povonjamo, zaznamo sveže sadne arome, ki prikličejo citruse, jabolko, lipo in cedro. Z zorjenjem v sodu pa pridobi kompleksnejše arome in dodatno polnost okusa. Je odlična osnova za peneča vina, lepo pa se znajde tudi kot mirno vino v najrazličnejših interpretacijah enologov.

 

Idealna osnova za peneča vina. Penečo Rebulo v Kleti Brda pridelujemo že od 1962.

Najstarejše vino v kleti je rebula iz leta 1957

Klet Brda in de Baguer

TISOČERI OBRAZI

V Kleti Brda vinificirajo rebulo na različne načine – od penine in sveže rebule s poudarjeno sortnostjo do zrelejših in bolj kompleksnih rebul, celo iz sušenega grozdja in s pomočjo starodavnih postopkov.

Tako je lahko osvežujoča penina – Peneča rebula, mirno sveže in sadno vino, kot je rebula Quercus, ali pa bogato, kompleksno vino, zorjeno sodu – rebula Bagueri. Zaradi svoje družabne narave je tudi odlična spremljevalka v različnih zvrsteh (Krasno belo, A plus belo).

Čisto svojstvena rebula pa je de Baguer Single vineyard Motnik. Gre za vino, pridelano po srednjeveški metodi – pri čemer so sode dimili z lokalnimi dišavnicami. Enolog Darinko Ribolica in kletar Igor Skupina pa sta postopek reinterpretirala in razvila za rebulo.

NAJBOLJŠA JE BRIŠKA

Lapornata tla, sončne lege na strmih pobočjih, veliko ročnega dela, herojsko vinogradništvo. Manjša rodnost, a najboljši rezultati za to sorto. To so pogoji, v katerih je mogoče pridelati najboljše rebule na svetu. O tem pričajo mednarodna priznanja in nagrade za rebule briških vinarjev (z obeh strani meje) iz celega sveta. Klet Brda za svoje rebule vsako leto prejme številna odlična. Med vsemi naj izpostavimo rebulo Bagueri 2013, ki je na priznanem mednarodnem ocenjevanju Decanter World Wine Awards leta 2018 prejela najvišjo platinasto medaljo in izvrstno oceno 97 točk od 100.

 

Okusi rebula Bagueri

Predstavitev vina: Rebula Bagueri

Oranžno vino iz Kleti Brda navdušuje ZDA

Deli facebook

Zakaj je Krasno orange navdušilo toliko vinoljubov v ZDA?

Krasno Orange je edinstveno oranžno vino, ki ga je naš enolog Darinko Ribolica pripravil kot zvrst treh tipičnih briških sort – rebule, malvazije in sauvignonassa. Postopek pridelave in čas maceracije se je pri sortah razlikoval. Rebula je bila macerirana eno leto v hrastovem sodu, medtem ko sta bila malvazija in sauvignass macerirana samo 1 mesec v posodah iz nerjevečega jekla. Vsaka sorta je doprinesla k vinu svoje značilnosti in karakteristike, zato je Krasno Orange primerjavi z našimi drugimi belimi vini drugačno. Je bogato, kompleksno in strukturno vino, ki ima specifično in intenzivno aromatiko. Zaradi maceracije ima več taninov, ki vino zaščitijo in mu omogočijo zelo dolgo življenje. Potencial staranja je od pet do deset let in pričakujemo, da bo s časom še boljše, bolj mehko in še bolj harmoničnega okusa. Vino je kot nalašč za azijsko hrano, ki je intenzivnejšega in bolj začinjenega okusa. Priporočamo ga k sushiju, pad thaiju, chow meinju, bulgogiju, in drugim azijskim specialitetam.

Bela macerirana vina, predvsem iz briške avtohtone bele sorte rebule, so našo ekipo enologov in kletarjev že dolgo zanimala in rezultat sodobnega pristopa k tradicionalni predelavi 10 mesečne macerirane rebule je Single vineyard Motnik 2014. Zaradi odličnih rezultatov in pozitivnih odzivov kupcev smo se v Kleti Brda odločili nadaljevati zgodbo oranžnih vin in tako smo leta 2020 trgu prvič predstavili macerirano belo vino, ki smo ga zaradi njegove izrazito oranžne barve poimenovali Krasno orange. Na ameriškem tržišču je prisotno pod blagovno znamko Krasno white wine with maceration. Lansirali smo ga v letu 2020 in kmalu je bil prisoten v 36 zveznih državah ZDA, kjer imamo sklenjeneno distribucijo. Opažamo, da je v Združenih državah Amerike veliko povpraševanja po maceriranih vinih, zanje se zanimajo vinoljubi  v trendovskih mestih, kot so New York, Seattle in Los Angeles, kot tudi v Atlanti (Georgia) in Montgomeryju (Alabama).

Prberi več:
Motnik Single Vineyard 0,75 L
Kako nastanejo oranžna vina?

Odgovor je zelo preprost, oranžna vina so vina iz belega grozdja, ki so pridelana po postopku za pridelavo rdečih vin. Ključen postopek pri pridelavi rdečih vin je maceracija, zato oranžnim vinom pravimo tudi macerirana bela vina. Bela vina pridelamo tako, da potrgano grozdje, ki pride v klet v razpecljamo in s tem ločimo grozdne jagode od pecljevine ter jih v trenutku stisnemo in grozdni mošt ločeno fermentiramo. Pri oranžnem vinu pa grozdje pridelamo po postopku za pridelavo rdečih vin, kar pomeni, da grozdje najprej razpecljamo in s tem ločimo grozdne jagode od pecljevine in nato mošt skupaj z grozdnimi jagodami pretočimo v posebne posode, kjer začne fermentacija mošta skupaj z jagodnimi kožicami in pečkami. Ta postopek, ki lahko poteka več časa, in sicer od enega dne pa vse do enega leta imenujemo maceracija. V tem času, ko mošt fermentira se iz jagodnih kožic in pečk izlužujejo spojine, ki tako pridelano vino obarvajo in obogatijo z okusom. Zaradi tega oranžna vina za razliko od belih vin vsebujejo več taninov in so v tem pogledu podobna rdečim vinom pri katerih je maceracija nekaj povsem običajnega. Po končani maceraciji, ki lahko traja različno dolgo, tudi leto dni, se grozdne jagode stisne in vino ali fermentirajoči mošt loči od jagodnih kožic – tropin. Vino nato naprej fermentira ali zori v bodisi lesenih posodah bodisi v posodah iz nerjavečega jekla. Postopek pridelave oranžnih vin je v primerjavi s svežimi belimi vini daljši in poteka pri višjih temperaturah, kar se odraža v sami strukturi vin, ki so na okusu bogatejša, strukturnejša in predvsem drugačna. Poleg primarnih sadnih not, je tu zaznati še več sekundarnih in terciarnih kot so arome medu, mandljev, suhega sadja in podobnih zrelih not, ki vinu dodajo željeno kompleksnost.

Jagodna panna cotta in sladki muškat – verduca iz linije Quercus.

Sestavine, ki jih potrebujete so naslednje:
Hrustljav osnovni del pripravite iz:
  • 130 g zdrobljenih keksov
  • 65 g stopljenega masla.
Panna cotto pripravite iz:
  • 30 g sladkorja
  • 1 čajna žlička vaniljinega ekstrakta
  • 0,5 l mleka ali kokosovega mlek
  • 0,5 l sladke smetane
  • 6 lističev želatine
Preliv za panna cotto pa boste pripravili tik pred serviranjem iz:
  • 300 g svežih jagod
  • 10 g sladkorja
Okusna sladica, ki bo navdušila prav vsakega. Upoštevajte samo to, da jo morate pred serviranjem za nekaj ur shraniti v hladilnik, da se dobro ohladi in strdi.

Kekse zmeljemo in zmešamo s stopljenim maslom ter enakomerno razporedimo v kozarčke. Kozarčke premaknemo na hladno, da se masa malce ohladi.
Liste želatine namočimo v hladno vodo in pustimo stati 10 minut, da se zmehčajo.
V posodo medtem vlijemo mleko in smetano ter segrejemo do 70°C. Med kuhanjem dodamo sladkor in žličko vaniljinega ekstrakta. Odmaknemo z gorilnika in počasi vmešamo zmehčano želatino, ki smo jo pred tem dobro oželi. Previdno mešano, da se želatina povsem stopi. Počakamo, da se nekoliko ohladi, potem pa tekočino dolijemo v kozarčke, kjer že imamo hrustljave kekse.
Vse skupaj postavimo v hladilnik, kjer naj sladica počiva vsaj 8 ur.
Pred postrežbo narežemo 300 g svežih jagod, ki jih nekoliko posladkamo. Z žičko jih naložimo na panna cotto in takoj postrežemo. Zraven ponudite kozarec sladkega muškat verduca iz linije Quercus.

Dober tek!

oranžno vino

KRASNO ORANGE

Krasno Orange je oranžno vino, ki ga je naš enolog Darinko Ribolica pripravil kot zvrst treh tipičnih briških sort – rebule, malvazije in sauvignonassa. Vino je bilo macerirano eno leto, in sicer vsaka sorta posebej. Rebula je bila macerirana v hrastovem sodu, malvazija in sauvignonasse pa v inox sodih. Krasno Orange je v primerjavi z našimi belimi vini bolj bogato, kompleksno in strukturno vino. Ima drugačno aromatiko, več taninov in ima zato pred sabo zagotovo zelo dolgo življenje. Potencial staranja je od 5 do 10 let in pričakujemo, da bo s časom še boljše, bolj mehko in še bolj harmoničnega okusa. Priporočamo ga k hrani, ki ima močnejši okus, na primer k začinjenemu piščancu ali pikantni zelenjavi na žaru.

Več informacij:
Krasno Orange
Krasno Orange 0,75 L
Zakaj oranžna vina tako navdušujejo?
Oranžna vina so v vinskem svetu še vedno relativna novost, ki je bila v preteklosti rezervirana samo za izbrance, ki so raziskovali vinski svet v vseh svojih posebnostih in niansah. Danes se vedno več ljudi navdušuje nad raznolikim svetom vin, raziskujejo njegove mnogotere obraze in oranžna vina so zagotovo nekaj novega in posebnega, tako kot je poseben tudi postopek njihove pridelave. Hkrati pa so oranžna vina pridelana na sonaraven, trajnosten način, ki postaja čedalje pomembnejši dejavnik v nakupnem odločanju ozaveščenih posameznikov.

Oranžna vina v Sloveniji

Slovenski vinarji veljajo za sodobne pionirje razvoja četrte vinske barve – oranžne – in marsikatero slovensko oranžno vino se uvršča v sam svetovni vrh.  Oranžna vina pridelujejo povsod po Sloveniji in med njimi je tudi veliko najbolj mednarodno uveljavljenih slovenskih vinarjev.

Trajnostna pridelava

Krasno Orange je bilo pridelano po principih trajnostne pridelave. V Kleti Brda se zavedamo, da brez narave ni vinogradov in brez vinogradov ni prihodnosti. S strokovnim in odgovornim obdelovanjem zemlje so briške vinogradniške družine vzpostavile trajno ravnovesje z naravo, kar jim omogoča stabilno prihodnost.

Dva agronoma budno spremljata dogajanje v vinogradih in vinogradniškim družinam svetujeta o najboljših trajnostnih praksah. Posebno pozornost namenjamo pripravi zemlje in izbiri ustreznih sort za posamezno lego, kar omogoča minimalno uporabo sredstev za zaščito vinske trte. Skrbimo tudi za ohranjanje vrstne raznolikosti s pomočjo trajne ozelenitve vinogradov in ohranjanja mejic med vinogradi, kar nudi zavetje divjim živalim ter številnim pticam in žuželkam.

Za simbol naše zavezanosti k trajnostni pridelavi smo izbrali čebelico, saj številčna prisotnost čebel v naših vinogradih kaže na ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost v njih. Čebele zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih funkcij, to je opraševanje – zaradi katere je pridelava hrane sploh mogoča. Več si o trajnostni pridelavi v Kleti Brda lahko preberete  tukaj.

Trajnost

Slovenia Green Attraction

V Kleti Brda smo leta 2019 prejeli okoljski certifikat Zeleni ključ kot prva vinska klet na svetu in hkrati postali prva Slovenia Green Atraction. S tem smo vstopili v Zeleno shemo slovenskega turizma in kot prvi v Sloveniji prejeli tudi priznanje Slovenija Green Attraction.

Certifikat Zeleni ključ je vodilni standard odličnosti na področju okoljske odgovornosti in trajnostnega delovanja v turistični industriji. Ta prestižni okoljski znak pomeni našo zavezanost, da v certificiranih obratih spoštujemo stroge kriterije, ki jih je določila Mednarodna fundacija za okoljsko vzgojo FEE. Okoljski znak Zeleni ključ zagotavlja vsem gostom, da z izbiro certificiranega turističnega obrata, neposredno pripomorejo k varovanju okolja. V naši kleti tako vzdržujemo visoke okoljske standarde s pomočjo stroge dokumentacije in pogostih kontrolnih pregledov.

Klet Brda kot destinacija z znakom Slovenia Green Attraction si prizadeva za trajnostni razvoj turizma, ki  skrbi za ohranjanje narave, kulture in lokalne skupnosti, obenem pa prinaša dobrobit vsem vključenim  deležnikom. Sonaravno pridelana vina postavljajo Slovenijo v sam svetovni vrh.

KAKO IZBRATI VINO ZA DARILO

Iščete darilo za sorodnika, šefa, prijatelja, ali morda novega soseda? Niste ravno vinski poznavalec in ne bi radi zgrešili pri izbiri? Brez skrbi, imamo rešitev za vas.

Pomembno je, da upoštevate  tri dejavnike: priložnost, proračun in življenjski slog obdarovanca.

Proračun

Koliko denarja ste pripravljeni odšteti za darilo? 5, 10, 20 ali morda celo več kot 30 evrov? Najdražje buteljke je najbolj smotrno kupovati osebam, ki se zelo dobro spoznajo na vina in jim takšne buteljke tudi ne bo škoda odpreti. Sami veste, kako nekatera dražja vina ostajajo v vaši shrambi v pričakovanju prave priložnosti, medtem pa se vino postara in ko ga le odpremo, nas lahko vse prej kot navduši. Buteljka, ki jo z veseljem odpremo v družini, s partnerjem ali prijateljem ni nujno draga. Bolj je pomembno, da izberemo vino, primerno priložnosti in življenjskemu slogu osebe, ki jo želimo obdariti.

Letni čas

Pomlad, poletje, jesen, zima, vsak letni čas kliče po drugačnih vinih. Spomladi imamo raje lažja, sveža bela vina, kot so na primer bela vina iz linije Quercus, saj se lepo spajajo s pomladnimi jedmi; poletje je čas za aperitive, vina z nižjo alkoholno stopnjo, roséje ali pa morda sladek Peneči muškat, ki se lepo poda k poletnim sadežem in sladicam. Jeseni zaradi nižjih temperatur in konkretnejše hrane pa že posegamo po bolj strukturnih vinih, donegovanih v lesenih sodih (Bagueri superior), zima je čas praznikov in druženja ob kuhanem vinu in peninah.

Življenjski slog

Mlajši ljudje se veliko družijo zunaj, zato doma po vinu redkeje posegajo, če pa že, imajo raje penine in aperitiv Ljubitelji narave, kampiranja ali jadranja se bodo razveselili večjega in za transport bolj praktičnega pakiranja (Quercus selection 3 l). Starejši vino dojemajo kot del obroka, zato imajo raje vina, ki so namenjena takojšnji porabi in niso prezahtevna, kar velja za kakovostna vina v buteljčnih steklenicah Klet Brda. Kdor ljubi glamur pa običajno prisega na penine, pridelane po klasični metodi (Bagueri brut, rose ali zero), ali na mirna vina iz ultra premium segmenta, pridelana v kleti naši ekskluzivni kleti de Bagueri (A plus ali de Baguer). Seveda pa je treba upoštevati tudi preference obdarovanca. Ali ima raje belo ali rdeče vino, suho ali z nekoliko več ostanka sladkorja, ga morda navdušujejo mehurčki?

Z vinom poklanjamo zgodbo sožitja med človekom, naravo in vinsko trto.  Takšno darilo razveseli tako poznavalca, kot tudi tistega, ki šele odkriva očarljivi svet vina.

Napolnimo življenje z veseljem, ki ga premišljeno izbrana steklenica izzove v obdarovancu. Če pa darilu dodamo še nekaj osebnega npr. ročno napisano prisrčno sporočilo ali voščilo, smo zadeli v polno.

Pester nabor vin, primernih za obdarovanje, najdete v spletni trgovini. Za vas smo pripravili tudi različna darilna pakiranja, ki bodo poskrbela, da bo darilo še privlačnejše.

Za nasvet pa smo vam vedno na voljo tudi v naših vinotekah.

Kako pravilno shranjujemo buteljke vina

Deli facebook
Vam prijatelji ob raznih obletnicah in slavjih pridno nosijo buteljke, vi pa jih še bolj pridno nosite v hladilnik ali shrambo? Znate pa se tudi pohvaliti, da imate kakšno steklenico staro deset in več let ter jo hranite za posebno priložnost? V večini primerov ravnate narobe. Kam, kako in za koliko časa lahko pospravimo steklenico rujne kapljice, da ne bo razvila vinskih napak?

1. Staranje

Staranje vina ima v naši zavesti poseben pomen: povezujemo ga z romantiko, vezano na posebne obletnice, poznavalstvom, prestižem. A na svetu obstaja le en odstotek vin, ki so namenjena staranju, kar pomeni, da v letih počitka v hladnem in temnem okolju pridobijo na kakovosti. Vsa ostala vina pa pridejo v prodajo takrat, ko so ravno pravšnja za uživanje. Najdemo različne podatke, koliko časa imamo lahko buteljko pospravljeno, gibljejo se od enega do pet let. Zapomniti pa si velja, da je najhitreje treba popiti mlada vina, prav tako so za daljše shranjevanje večinoma neprimerna bela vina. Velikokrat slišimo tudi nenapisano pravilo, da cenejša, kot je buteljka, hitreje jo je za spiti. Vina iz trgovskih centrov boste tako čim prej popili, za hranjenje tistih dražjih, boljših in kompleksnejših pa se le posvetujte s prodajalcem oziroma kletarjem.

2. Temperatura in vlaga

Idealna temperatura hranjenja vina je med konstantnimi 12 oziroma 13 stopinjami Celzija, zato je kraj s slabimi pogoji prav kuhinja. V prostoru mora biti veliko vlage, priporočenih je kar 75 odstotkov. Ta preprečuje, da bi se zamaški iz plute izsušili, zaradi česar bi v steklenico prodrl kisik, ki bi vino spremenil. To je tudi razlog, da mora biti buteljka vedno shranjena vodoravno, saj se vino dotika zamaška in mu tako rekoč pomaga, da se ne posuši. Žal pa vsi nimamo prostora, v katerem bi lahko zagotavljali tolikšno vlago, prav tako so takšne razmere nujne za profesionalno hranjenje in resno staranje vina. Brez skrbi: če boste pazili, da bodo steklenice počivale in čakale, da jih izpijemo, leže, bodo po vsej verjetnosti ohranile svojo kakovost.  Pomagate si lahko tudi z lončkom vode, ki ga postavite v prostor. Če pa sodite med tiste, ki buteljko odprete v kratkem času, ne bo nič narobe, če bo ta postavljena kar stoje.

3. Svetloba

Svetloba lahko popolnoma spremeni kakovost in strukturo vina, zato ga vedno shranjujte v temnem prostoru. Ko gre za ekstreme, lahko močna izpostavljenost svetlobi v vinu povzroči kemijske reakcije, da se to popolnoma pokvari, zelo zasmrdi in privablja mrčes.

4. Vibracije

Buteljko shranimo tako, da se je ne premika, temveč da nas nepremično čaka in tako v miru zori. A steklenic najverjetneje tako ali tako ne vzamete v roke vsak dan ter z njimi kegljate, zato je takšna skrb v večini primerov odveč.

5. Shranjevanje odprtega vina

Odprta vina hranimo v hladilniku, rdeča pa lahko tudi na pultu, v obeh primerih pa jih morate dobro zatesniti. Prvotni zamašek iz plute uporabite z isto stranjo, kot je bila steklenica zaprta, saj je nasprotna, suha stran, lahko polna umazanije. A to ni najboljši način, saj bo zrak v steklenici, ki jo bomo ponovno zaprli, vseeno ostal in pripomogel k oksidaciji. Sicer pa lahko na trgu kupimo vakuumske črpalke oziroma posebne zamaške, ki iztisnejo zrak in vino ohranijo sveže dan več, ali plinske ohranjevalce za svežino vina, ki pa so za zmerno domačo uporabo najverjetneje nepotrebni.

Osnove spajanja vina in hrane

Deli facebook

Napolnimo življenje z vsem dobrim.

Za vas smo pripravili nasvete za spajanje vina in hrane. Namen spajanja vina in hrane je dosežen, ko nam uspe s pravim izborom obogatiti okus tako jedi kot vinu.

 Upoštevati je treba recepturo priprave, uporabo začimb, družbo, ki jo bomo gostili, letni čas, pa tudi hišni proračun. Univerzalno pravilo je le eno –  izberite vino, ki ga poznate in vam je všeč. Lahko boste izbrali ekscentrično kombinacijo, vendar imate do tega užitka pravico.

V preteklosti so bile stvari enostavne: ob lokalni hrani se je pilo lokalna vina, izven vinogradniških območij pa so sledili nekim utečenim pravilom: belo vino k beli ribi in mesu, rdeče vino k rdečem mesu in divjačini, lahka vina pred težjimi, suha vina pred sladkimi in svetovno znane kombinacije Sherry ali Madeira ob juhi in Sauternes pri pašteti iz gosjih jeter.

Podaj se v očarljiv svet kulinarike:
Kulinarična doživetja
Penine
Kot aperitiv, da vzbudijo željo po hrani, pa tudi dopolnilo hrani. Sveže, suhe penine k začetnim jedem iz morskih sadežev, glede na vsebnost sladkorja in zrelost pa tudi k drugim jedem npr. polenovki, angleškemu roostbeefu …V Kleti Brda priporočamo Penino Quercus, zvst chardonnaya in rebule kot posluho penino. Izvrstna suha penina pa je naša Peneča rebula.
Preberi več
Lažja bela vina
Lažja bela vina postrežemo k začetnim jedem, morskim sadežem, enostavnim ribjim jedem, k ribam v omakah pa močnejša bela vina. Bela vina z ostankom sladkorja lepo dopolnijo sladice z mandlji ali lešniki, pa tudi kozje sire (Rebula Quercus, Sauvignon blanc Quercus, Beli pinot Quercus).
Spoznaj Quercus vina
Rosé vina
Rose vina imajo lahek in svež okus, zato jih ponudimo k začetnim jedem, pa tudi k prekajenemu ali belemu mesu.
Spoznaj Quercus Rosé
Barikirana vina
Z njimi usklajujemo hrano robustnih okusov, kot so žar, rdeče paprike, hrana, ki vsebuje sir… Če se kombinacija ne najbolj posreči, bo voda uspešno očistila usta. Tudi kombinacija z maslom ali smetano bo omehčala močne okuse npr. metalen ali grenak okus, ki ga dajeta špinača ali janež določenim vinom. Enak učinek ima tudi razumno dodajanje sira.
Preberi več
Rdeča vina
Rdeča vina se razlikujejo po vsebnosti taninskih snovi. Podajo se k srednje ostrim in zelo ostrim sirom, k nežno začinjenim jedem iz perutnine, teletine, jagnjetine in kunčjega mesa. Ob divjačini in žaru ponudimo močnejša rdeča vina (Merlot Bagueri), raca in gos pa ljubita mlada rdeča vina Krasno rdeče).
Spoznaj Bagueri superior
Sladice
Vino k sladicam mora biti vsaj toliko sladko kot hrana, drugače bo delovalo grenko. Močno sladka hrana naredi rdeča vina trpka, suha, še bolj tanična ali celo grenka.
Recept
 Predikatna vina
S pestro sestavljeno aromatiko ponudimo k račjim in gosjim jetrom, tartufom ter sirom ali sladicam.
Načelno pravilo: rdeča vina k močnejšim jedem, bela k lažjim, velja, ni pa dovolj.
Stara pravila so se v veliki meri spremenila, vendar je kombiniranje po barvi še vedno lahko dober začetek. Npr. piščančje in svinjsko meso se dobro dopolnjujejo z rdečimi pa tudi z belimi vini. Tuna in losos ter katerakoli riba, pripravljena v rdeči omaki, se lepo dopolni z rdečimi vini z manjšo vsebnostjo taninov. Lahko tudi odkrijete, da vam pri pečenem piščancu bolj  paše rdeče vino in pri narezku chardonnay.

Pri spajanju moramo vedno okus hrane uravnovesiti z  vinom, tako da nobeno ne nadvlada drugega. Naprimer: lazanja, začinjena z rdečim vinom, slanino, česnom in gobami, zahteva težje rdeče vino, ne glede na to, če je temelj jedi perutnina ali govedina. Perutnina v bogati omaki zahteva močnejša, bolj strukturna vina  (npr. Sivi pinot Bagueri ali Chardonnay  Bagueri).
Spoznaj recepte svetovnih kuharskih mojstrov, ki se odlično podajo k vrhunskim vinom Bagueri superior

Kuhanje z vinom:

Vino se pri kuhi uporablja v marinadah, kot začimba ali za posebne jedi in barvne kombinacije (rdeča rižota). Pri pripravi mesa ga uporabljamo kot začimbo za izboljšanje okusa, vemo pa, da tudi zmehča meso.

Pri jedeh, kjer smo pri kuhi uporabljali vino, moramo tudi servirati isto. Tudi za kuho izberemo pravo vino in pazimo na kakovost. Zgrešeno je mnenje, da je za kuho dobro katerokoli, tudi ceneno vino.

Špargljeva rižota

Deli facebook
Sestavine
Količina: za 4 osebe
  • 320 g okroglozrnatega riža
  • 200 g špargljev
  • 1 šalotka
  • 30 g masla
  • 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja
  • 2 dl čiste zelenjavne juhe
  • kozarec belega vina
  • 100 g naribanega parmezana
  • sol
Postopek
  • Šparglje očistimo in skuhamo v slani vodi. Skuhane šparglje zrežemo na koščke, pri tem na stran damo konice, ki jih bomo rižoti dodali na koncu.
  • Šalotko na drobno nasekljamo in na nizkem ognju pražimo okoli 10 minut.
  • Dodamo riž in ga ob stalnem mešanju pražimo 2 minuti. Zalijemo z vinom in pustimo, da izpari.
  • Nato postopoma zalivamo z zelenjavno juho ali po potrebi z vodo. Solimo in popramo po potrebi.
  • Po nekaj minutah dodamo koščke špargljev (brez konic), tik pred koncem pa še konice špargljev in parmezan ter 1 minuto močno mešamo, da se sir stopi. Rižoto kuhamo, dokler riž ni primerno kuhan, običajno 20 do 25 minut.

Špargljeva rižota

Deli facebook
Sestavine
Količina: za 4 osebe
  • 320 g okroglozrnatega riža
  • 200 g špargljev
  • 1 šalotka
  • 30 g masla
  • 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja
  • 2 dl čiste zelenjavne juhe
  • kozarec belega vina
  • 100 g naribanega parmezana
  • sol
Postopek
  • Šparglje očistimo in skuhamo v slani vodi. Skuhane šparglje zrežemo na koščke, pri tem na stran damo konice, ki jih bomo rižoti dodali na koncu.
  • Šalotko na drobno nasekljamo in na nizkem ognju pražimo okoli 10 minut.
  • Dodamo riž in ga ob stalnem mešanju pražimo 2 minuti. Zalijemo z vinom in pustimo, da izpari.
  • Nato postopoma zalivamo z zelenjavno juho ali po potrebi z vodo. Solimo in popramo po potrebi.
  • Po nekaj minutah dodamo koščke špargljev (brez konic), tik pred koncem pa še konice špargljev in parmezan ter 1 minuto močno mešamo, da se sir stopi. Rižoto kuhamo, dokler riž ni primerno kuhan, običajno 20 do 25 minut.

Starostna omejitev

Za ogled vsebin na tej spletni strani morate biti polnoletni. S klikom gumba VSTOPI potrjujete, da ste polnoletni v državi, iz katere dostopate do spletne strani.

Minister za zdravje opozarja: “Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!”

VSTOPI