Črna rebula je edina ohranjena avtohtona rdeča sorta iz Brd, poznana tudi pod imenom ”pokalca”. Za razliko od rebule, ki je v Brdih splošno razširjena in prisotna, najdemo črno rebulo le še v redkih vinogradih. Prve omembe segajo že v 13. stoletje, ko se omenja v zapisih o poročnih obredih. Glavni krivec za njeno izginotje pa sta pojav peronospore in trsne uši, ki sta zdesetkala do takrat obstoječe vinograde, vinogradniki pa so kasneje zasajali bolj odporne in priljubljene trse.

Črna rebula je edinstvena in samosvoja, s svojo pitnostjo, eleganco in sadno-začimbnim karakterjem navduši tako ljubitelje rdečih kot belih vin. Prepriča z mehkimi tanini in poudarjeno sadno-začimbno aromatiko, kjer izstopata sliva in bel poper.

Vino je temne rubinasto rdeče barve z intenzivnimi vijoličastimi odtenki.

Črna rebula se odlično spaja s tradicionalnimi jedmi kot so žlikrofi, siri, gobami, tartufi, divjačino, belim in rdečim mesom.

Rebula v Goriških brdih prisotna že dolga stoletja, priča veliko zgodovinskih virov. Tja so jo prinesli že stari Rimljani, ki so jo imenovali Helvola. Prvo omembo pa zasledimo v Srednjem veku, 1336, v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik. Tedaj sicer izraz rebula pomeni metodo pridelave najboljših belih vin.

Rebulo v Brda prinesejo stari Rimljani – (Helvola).

V srednjem veku izraz rebula pomeni metodo pridelave najboljših belih vin.

Prva omemba rebule v Brdih – 1336, v kupoprodajni pogodbi v vasi Višnjevik.

Rebula Teritorij Brd je bil od nekdaj obmejno območje. Kljub spremembam, ki so skozi stoletja doletele to zemljo, kljub trčenju in simbiozi različnih narodov, vzponu in zatonu različnih oblasti, je rebula ostajala in vselej, zagotovo, spremljala Brice. Ker dobro uspeva prav na gričevnatem področju in lapornatih tleh, tudi danes predstavlja glavno sorto briških vinogradov. Zasejana je na četrtini vseh briških vinogradov, kar pomeni okoli 400 hektarov. Klet Brda je ena največjih pridelovalk rebule v svetu, saj rebula predstavlja 28 % vseh belih sort, ki jih klet prevzame. Letno tako Klet Brda pridela od 1 do 1,5 milijona litrov rebule.

Dobro uspeva na gričevnatem področju in lapornatih tleh, zato je v Brdih dobila svoj pravi dom.

Zasajena na 22 % vseh vinogradov v Brdih, kar pomeni okoli 400 ha.

Klet Brda je med največjimi pridelovalkami rebule na svetu.

V Kleti Brda vinificirajo rebulo na različne načine – od penine in sveže rebule s poudarjeno sortnostjo do zrelejših in bolj kompleksnih rebul, celo iz sušenega grozdja in s pomočjo starodavnih postopkov.

Tako je lahko osvežujoča penina – Peneča rebula, mirno sveže in sadno vino, kot je rebula Quercus, ali pa bogato, kompleksno vino, zorjeno sodu – rebula Bagueri. Zaradi svoje družabne narave je tudi odlična spremljevalka v različnih zvrsteh (Krasno belo, A plus belo).

Čisto svojstvena rebula pa je de Baguer Single vineyard Motnik. Gre za vino, pridelano po srednjeveški metodi – pri čemer so sode dimili z lokalnimi dišavnicami. Enolog Darinko Ribolica in kletar Igor Skubin pa sta postopek reinterpretirala in razvila za rebulo.

Bela macerirana vina, predvsem iz briške avtohtone bele sorte rebule, so našo ekipo enologov in kletarjev že dolgo zanimala in rezultat sodobnega pristopa k tradicionalni predelavi 10 mesečne macerirane rebule je Single vineyard Motnik 2014. Zaradi odličnih rezultatov in pozitivnih odzivov kupcev smo se v Kleti Brda odločili nadaljevati zgodbo oranžnih vin in tako smo leta 2020 trgu prvič predstavili macerirano belo vino, ki smo ga zaradi njegove izrazito oranžne barve poimenovali Krasno orange. Na ameriškem tržišču je prisotno pod blagovno znamko Krasno white wine with maceration. Lansirali smo ga v letu 2020 in kmalu je bil prisoten v 36 zveznih državah ZDA, kjer imamo sklenjeneno distribucijo. Opažamo, da je v Združenih državah Amerike veliko povpraševanja po maceriranih vinih, zanje se zanimajo vinoljubi  v trendovskih mestih, kot so New York, Seattle in Los Angeles, kot tudi v Atlanti (Georgia) in Montgomeryju (Alabama).

Krasno Orange je oranžno vino, ki ga je naš enolog Darinko Ribolica pripravil kot zvrst treh tipičnih briških sort – rebule, malvazije in sauvignonassa. Vino je bilo macerirano eno leto, in sicer vsaka sorta posebej. Rebula je bila macerirana v hrastovem sodu, malvazija in sauvignonasse pa v inox sodih. Krasno Orange je v primerjavi z našimi belimi vini bolj bogato, kompleksno in strukturno vino. Ima drugačno aromatiko, več taninov in ima zato pred sabo zagotovo zelo dolgo življenje. Potencial staranja je od 5 do 10 let in pričakujemo, da bo s časom še boljše, bolj mehko in še bolj harmoničnega okusa. Priporočamo ga k hrani, ki ima močnejši okus, na primer k začinjenemu piščancu ali pikantni zelenjavi na žaru.

Krasno Orange je bilo pridelano po principih trajnostne pridelave. V Kleti Brda se zavedamo, da brez narave ni vinogradov in brez vinogradov ni prihodnosti. S strokovnim in odgovornim obdelovanjem zemlje so briške vinogradniške družine vzpostavile trajno ravnovesje z naravo, kar jim omogoča stabilno prihodnost.

Dva agronoma budno spremljata dogajanje v vinogradih in vinogradniškim družinam svetujeta o najboljših trajnostnih praksah. Posebno pozornost namenjamo pripravi zemlje in izbiri ustreznih sort za posamezno lego, kar omogoča minimalno uporabo sredstev za zaščito vinske trte. Skrbimo tudi za ohranjanje vrstne raznolikosti s pomočjo trajne ozelenitve vinogradov in ohranjanja mejic med vinogradi, kar nudi zavetje divjim živalim ter številnim pticam in žuželkam.

Za simbol naše zavezanosti k trajnostni pridelavi smo izbrali čebelico, saj številčna prisotnost čebel v naših vinogradih kaže na ekološko ravnovesje in biotsko raznovrstnost v njih. Čebele zagotavljajo eno najbolj prepoznavnih ekosistemskih funkcij, to je opraševanje – zaradi katere je pridelava hrane sploh mogoča. Več si o trajnostni pridelavi v Kleti Brda lahko preberete  tukaj.

Koliko denarja ste pripravljeni odšteti za darilo? 5, 10, 20 ali morda celo več kot 30 evrov? Najdražje buteljke je najbolj smotrno kupovati osebam, ki se zelo dobro spoznajo na vina in jim takšne buteljke tudi ne bo škoda odpreti. Sami veste, kako nekatera dražja vina ostajajo v vaši shrambi v pričakovanju prave priložnosti, medtem pa se vino postara in ko ga le odpremo, nas lahko vse prej kot navduši. Buteljka, ki jo z veseljem odpremo v družini, s partnerjem ali prijateljem ni nujno draga. Bolj je pomembno, da izberemo vino, primerno priložnosti in življenjskemu slogu osebe, ki jo želimo obdariti.

Pomlad, poletje, jesen, zima, vsak letni čas kliče po drugačnih vinih. Spomladi imamo raje lažja, sveža bela vina, kot so na primer bela vina iz linije Quercus, saj se lepo spajajo s pomladnimi jedmi; poletje je čas za aperitive, vina z nižjo alkoholno stopnjo, roséje ali pa morda sladek Peneči muškat, ki se lepo poda k poletnim sadežem in sladicam. Jeseni zaradi nižjih temperatur in konkretnejše hrane pa že posegamo po bolj strukturnih vinih, donegovanih v lesenih sodih (Bagueri superior), zima je čas praznikov in druženja ob kuhanem vinu in peninah.

Mlajši ljudje se veliko družijo zunaj, zato doma po vinu redkeje posegajo, če pa že, imajo raje penine in aperitiv . Ljubitelji narave, kampiranja ali jadranja se bodo razveselili večjega in za transport bolj praktičnega pakiranja (Quercus selection 3 l). Starejši vino dojemajo kot del obroka, zato imajo raje vina, ki so namenjena takojšnji porabi in niso prezahtevna, kar velja za kakovostna vina v buteljčnih steklenicah Klet Brda. Kdor ljubi glamur pa običajno prisega na penine, pridelane po klasični metodi (Bagueri brut, rose ali zero), ali na mirna vina iz ultra premium segmenta, pridelana v kleti naši ekskluzivni kleti de Bagueri (A plus ali de Baguer). Seveda pa je treba upoštevati tudi preference obdarovanca. Ali ima raje belo ali rdeče vino, suho ali z nekoliko več ostanka sladkorja, ga morda navdušujejo mehurčki?

Za vas smo pripravili nasvete za spajanje vina in hrane. Namen spajanja vina in hrane je dosežen, ko nam uspe s pravim izborom obogatiti okus tako jedi kot vinu.

 Upoštevati je treba recepturo priprave, uporabo začimb, družbo, ki jo bomo gostili, letni čas, pa tudi hišni proračun. Univerzalno pravilo je le eno –  izberite vino, ki ga poznate in vam je všeč. Lahko boste izbrali ekscentrično kombinacijo, vendar imate do tega užitka pravico.

V preteklosti so bile stvari enostavne: ob lokalni hrani se je pilo lokalna vina, izven vinogradniških območij pa so sledili nekim utečenim pravilom: belo vino k beli ribi in mesu, rdeče vino k rdečem mesu in divjačini, lahka vina pred težjimi, suha vina pred sladkimi in svetovno znane kombinacije Sherry ali Madeira ob juhi in Sauternes pri pašteti iz gosjih jeter.