Starostna omejitev

Za ogled vsebin na tej spletni strani morate biti polnoletni. S klikom gumba VSTOPI potrjujete, da ste polnoletni v državi, iz katere dostopate do spletne strani.

Minister za zdravje opozarja: “Uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!”

VSTOPI
close
Košarica
Your cart is empty

Kako pravilno shranjujemo buteljke vina

Deli facebook
Vam prijatelji ob raznih obletnicah in slavjih pridno nosijo buteljke, vi pa jih še bolj pridno nosite v hladilnik ali shrambo? Znate pa se tudi pohvaliti, da imate kakšno steklenico staro deset in več let ter jo hranite za posebno priložnost? V večini primerov ravnate narobe. Kam, kako in za koliko časa lahko pospravimo steklenico rujne kapljice, da ne bo razvila vinskih napak?

1. Staranje

Staranje vina ima v naši zavesti poseben pomen: povezujemo ga z romantiko, vezano na posebne obletnice, poznavalstvom, prestižem. A na svetu obstaja le en odstotek vin, ki so namenjena staranju, kar pomeni, da v letih počitka v hladnem in temnem okolju pridobijo na kakovosti. Vsa ostala vina pa pridejo v prodajo takrat, ko so ravno pravšnja za uživanje. Najdemo različne podatke, koliko časa imamo lahko buteljko pospravljeno, gibljejo se od enega do pet let. Zapomniti pa si velja, da je najhitreje treba popiti mlada vina, prav tako so za daljše shranjevanje večinoma neprimerna bela vina. Velikokrat slišimo tudi nenapisano pravilo, da cenejša, kot je buteljka, hitreje jo je za spiti. Vina iz trgovskih centrov boste tako čim prej popili, za hranjenje tistih dražjih, boljših in kompleksnejših pa se le posvetujte s prodajalcem oziroma kletarjem.

2. Temperatura in vlaga

Idealna temperatura hranjenja vina je med konstantnimi 12 oziroma 13 stopinjami Celzija, zato je kraj s slabimi pogoji prav kuhinja. V prostoru mora biti veliko vlage, priporočenih je kar 75 odstotkov. Ta preprečuje, da bi se zamaški iz plute izsušili, zaradi česar bi v steklenico prodrl kisik, ki bi vino spremenil. To je tudi razlog, da mora biti buteljka vedno shranjena vodoravno, saj se vino dotika zamaška in mu tako rekoč pomaga, da se ne posuši. Žal pa vsi nimamo prostora, v katerem bi lahko zagotavljali tolikšno vlago, prav tako so takšne razmere nujne za profesionalno hranjenje in resno staranje vina. Brez skrbi: če boste pazili, da bodo steklenice počivale in čakale, da jih izpijemo, leže, bodo po vsej verjetnosti ohranile svojo kakovost.  Pomagate si lahko tudi z lončkom vode, ki ga postavite v prostor. Če pa sodite med tiste, ki buteljko odprete v kratkem času, ne bo nič narobe, če bo ta postavljena kar stoje.

3. Svetloba

Svetloba lahko popolnoma spremeni kakovost in strukturo vina, zato ga vedno shranjujte v temnem prostoru. Ko gre za ekstreme, lahko močna izpostavljenost svetlobi v vinu povzroči kemijske reakcije, da se to popolnoma pokvari, zelo zasmrdi in privablja mrčes.

4. Vibracije

Buteljko shranimo tako, da se je ne premika, temveč da nas nepremično čaka in tako v miru zori. A steklenic najverjetneje tako ali tako ne vzamete v roke vsak dan ter z njimi kegljate, zato je takšna skrb v večini primerov odveč.

5. Shranjevanje odprtega vina

Odprta vina hranimo v hladilniku, rdeča pa lahko tudi na pultu, v obeh primerih pa jih morate dobro zatesniti. Prvotni zamašek iz plute uporabite z isto stranjo, kot je bila steklenica zaprta, saj je nasprotna, suha stran, lahko polna umazanije. A to ni najboljši način, saj bo zrak v steklenici, ki jo bomo ponovno zaprli, vseeno ostal in pripomogel k oksidaciji. Sicer pa lahko na trgu kupimo vakuumske črpalke oziroma posebne zamaške, ki iztisnejo zrak in vino ohranijo sveže dan več, ali plinske ohranjevalce za svežino vina, ki pa so za zmerno domačo uporabo najverjetneje nepotrebni.

Osnove spajanja vina in hrane

Napolnimo življenje z vsem dobrim. Za vas smo pripravili nasvete za spajanje vina in hrane. Namen spajanja vina in hrane je dosežen, ko nam uspe s pravim izborom obogatiti okus tako jedi kot vinu. Načelno pravilo: rdeča vina k močnejšim jedem, bela k lažjim, velja, ni pa dovolj.

 Upoštevati je treba recepturo priprave, uporabo začimb, družbo, ki jo bomo gostili, letni čas, pa tudi hišni proračun. Univerzalno pravilo je le eno –  izberite vino, ki ga poznate in vam je všeč. Lahko boste izbrali ekscentrično kombinacijo, vendar imate do tega užitka pravico.

V preteklosti so bile stvari enostavne: ob lokalni hrani se je pilo lokalna vina, izven vinogradniških območij pa so sledili nekim utečenim pravilom: belo vino k beli ribi in mesu, rdeče vino k rdečem mesu in divjačini, lahka vina pred težjimi, suha vina pred sladkimi in svetovno znane kombinacije Sherry ali Madeira ob juhi in Sauternes pri pašteti iz gosjih jeter.

Stara pravila so se v veliki meri spremenila, vendar je kombiniranje po barvi še vedno lahko dober začetek. Npr. piščančje in svinjsko meso se dobro dopolnjujejo z rdečimi pa tudi z belimi vini. Tuna in losos ter katerakoli riba, pripravljena v rdeči omaki, se lepo dopolni z rdečimi vini z manjšo vsebnostjo taninov. Lahko tudi odkrijete, da vam pri pečenem piščancu bolj  paše rdeče vino in pri narezku chardonnay.

Pri spajanju moramo vedno okus hrane uravnovesiti z  vinom, tako da nobeno ne nadvlada drugega. Naprimer: lazanja, začinjena z rdečim vinom, slanino, česnom in gobami, zahteva težje rdeče vino, ne glede na to, če je temelj jedi perutnina ali govedina. Perutnina v bogati omaki zahteva močnejša, bolj strukturna vina  (npr. Sivi pinot Bagueri ali Chardonnay  Bagueri).

Spoznaj Baguri vina

Paziti je treba tudi na intenzivnost kislosti in sladkosti. Kislost na pladnju je potrebno uskladiti s kislostjo v kozarcu, ker bo drugače vino delovalo topo. Zato so prikladna bela vina z več kislinami, pa tudi lažja rdeča vina, kot je mlado rdeče vino Quercus young, nikakor pa ne rdeča vina, bogata na taninih, ker so ti v kislem okolju še bolj intenzivni in grenki.

Sladice: vino k sladicam mora biti vsaj toliko sladko kot hrana, drugače bo delovalo grenko. Močno sladka hrana naredi rdeča vina trpka, suha, še bolj tanična ali celo grenka.

Tudi barikirana vina so lahko neprijazna do hrane. Z njimi usklajujemo hrano robustnih okusov, kot so žar, rdeče paprike, hrana, ki vsebuje sir… Če se kombinacija ne najbolj posreči, bo voda uspešno očistila usta. Tudi kombinacija z maslom ali smetano bo omehčala močne okuse npr. metalen ali grenak okus, ki ga dajeta špinača ali janež določenim vinom. Enak učinek ima tudi razumno dodajanje sira.

Vrstni red vin naj bo tak, da ne bo nobeno vino nadvladano s predhodnikom. Pri kombinaciji hrane in vina tudi ne smemo zanemariti geografskega porekla, saj vino in hrana iz določenih okolišev preprosto sodita skupaj.

Penine: kot aperitiv, da vzbudijo željo po hrani, pa tudi dopolnilo hrani. Sveže, suhe penine k začetnim jedem iz morskih sadežev, glede na vsebnost sladkorja in zrelost pa tudi k drugim jedem npr. polenovki, angleškemu roostbeefu …V Kleti Brda priporočamo Penino Quercus, zvst chardonnaya in rebule kot posluho penino. Izvrstna suha penina pa je naša Peneča rebula.

Lažja bela vina postrežemo k začetnim jedem, morskim sadežem, enostavnim ribjim jedem, k ribam v omakah pa močnejša bela vina. Bela vina z ostankom sladkorja lepo dopolnijo sladice z mandlji ali lešniki, pa tudi kozje sire (Rebula Quercus, Sauvignon blanc Quercus, Beli pinot Quercus).

Rose vina imajo lahek in svež okus, zato jih ponudimo k začetnim jedem, pa tudi k prekajenemu ali belemu mesu (Rose Quercus).

Spoznaj Quercus vina tukaj

 Predikatna vina s pestro sestavljeno aromatiko ponudimo k račjim in gosjim jetrom, tartufom ter sirom, vrste roqfor. (Pikolit)

Rdeča vina se razlikujejo po vsebnosti taninskih snovi. Podajo se k srednje ostrim in zelo ostrim sirom, k nežno začinjenim jedem iz perutnine, teletine, jagnjetine in kunčjega mesa. Ob divjačini in žaru ponudimo močnejša rdeča vina (Merlot Bagueri), raca in gos pa ljubita mlada rdeča vina Krasno rdeče).

Spoznaj Krasno vina

Kuhanje z vinom:

Vino se pri kuhi uporablja v marinadah, kot začimba ali za posebne jedi in barvne kombinacije (rdeča rižota). Pri pripravi mesa ga uporabljamo kot začimbo za izboljšanje okusa, vemo pa, da tudi zmehča meso.

Pri jedeh, kjer smo pri kuhi uporabljali vino, moramo tudi servirati isto. Tudi za kuho izberemo pravo vino in pazimo na kakovost. Zgrešeno je mnenje, da je za kuho dobro katerokoli, tudi ceneno vino.

Špargljeva rižota

Deli facebook
Sestavine
Količina: za 4 osebe
  • 320 g okroglozrnatega riža
  • 200 g špargljev
  • 1 šalotka
  • 30 g masla
  • 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja
  • 2 dl čiste zelenjavne juhe
  • kozarec belega vina
  • 100 g naribanega parmezana
  • sol
Postopek
  • Šparglje očistimo in skuhamo v slani vodi. Skuhane šparglje zrežemo na koščke, pri tem na stran damo konice, ki jih bomo rižoti dodali na koncu.
  • Šalotko na drobno nasekljamo in na nizkem ognju pražimo okoli 10 minut.
  • Dodamo riž in ga ob stalnem mešanju pražimo 2 minuti. Zalijemo z vinom in pustimo, da izpari.
  • Nato postopoma zalivamo z zelenjavno juho ali po potrebi z vodo. Solimo in popramo po potrebi.
  • Po nekaj minutah dodamo koščke špargljev (brez konic), tik pred koncem pa še konice špargljev in parmezan ter 1 minuto močno mešamo, da se sir stopi. Rižoto kuhamo, dokler riž ni primerno kuhan, običajno 20 do 25 minut.

Špargljeva rižota

Deli facebook
Sestavine
Količina: za 4 osebe
  • 320 g okroglozrnatega riža
  • 200 g špargljev
  • 1 šalotka
  • 30 g masla
  • 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja
  • 2 dl čiste zelenjavne juhe
  • kozarec belega vina
  • 100 g naribanega parmezana
  • sol
Postopek
  • Šparglje očistimo in skuhamo v slani vodi. Skuhane šparglje zrežemo na koščke, pri tem na stran damo konice, ki jih bomo rižoti dodali na koncu.
  • Šalotko na drobno nasekljamo in na nizkem ognju pražimo okoli 10 minut.
  • Dodamo riž in ga ob stalnem mešanju pražimo 2 minuti. Zalijemo z vinom in pustimo, da izpari.
  • Nato postopoma zalivamo z zelenjavno juho ali po potrebi z vodo. Solimo in popramo po potrebi.
  • Po nekaj minutah dodamo koščke špargljev (brez konic), tik pred koncem pa še konice špargljev in parmezan ter 1 minuto močno mešamo, da se sir stopi. Rižoto kuhamo, dokler riž ni primerno kuhan, običajno 20 do 25 minut.

Kako pravilno shranjujemo buteljke vina

Deli facebook
Vam prijatelji ob raznih obletnicah in slavjih pridno nosijo buteljke, vi pa jih še bolj pridno nosite v hladilnik ali shrambo? Znate pa se tudi pohvaliti, da imate kakšno steklenico staro deset in več let ter jo hranite za posebno priložnost? V večini primerov ravnate narobe. Kam, kako in za koliko časa lahko pospravimo steklenico rujne kapljice, da ne bo razvila vinskih napak?

1. Staranje

Staranje vina ima v naši zavesti poseben pomen: povezujemo ga z romantiko, vezano na posebne obletnice, poznavalstvom, prestižem. A na svetu obstaja le en odstotek vin, ki so namenjena staranju, kar pomeni, da v letih počitka v hladnem in temnem okolju pridobijo na kakovosti. Vsa ostala vina pa pridejo v prodajo takrat, ko so ravno pravšnja za uživanje. Najdemo različne podatke, koliko časa imamo lahko buteljko pospravljeno, gibljejo se od enega do pet let. Zapomniti pa si velja, da je najhitreje treba popiti mlada vina, prav tako so za daljše shranjevanje večinoma neprimerna bela vina. Velikokrat slišimo tudi nenapisano pravilo, da cenejša, kot je buteljka, hitreje jo je za spiti. Vina iz trgovskih centrov boste tako čim prej popili, za hranjenje tistih dražjih, boljših in kompleksnejših pa se le posvetujte s prodajalcem oziroma kletarjem.

2. Temperatura in vlaga

Idealna temperatura hranjenja vina je med konstantnimi 12 oziroma 13 stopinjami Celzija, zato je kraj s slabimi pogoji prav kuhinja. V prostoru mora biti veliko vlage, priporočenih je kar 75 odstotkov. Ta preprečuje, da bi se zamaški iz plute izsušili, zaradi česar bi v steklenico prodrl kisik, ki bi vino spremenil. To je tudi razlog, da mora biti buteljka vedno shranjena vodoravno, saj se vino dotika zamaška in mu tako rekoč pomaga, da se ne posuši. Žal pa vsi nimamo prostora, v katerem bi lahko zagotavljali tolikšno vlago, prav tako so takšne razmere nujne za profesionalno hranjenje in resno staranje vina. Brez skrbi: če boste pazili, da bodo steklenice počivale in čakale, da jih izpijemo, leže, bodo po vsej verjetnosti ohranile svojo kakovost.  Pomagate si lahko tudi z lončkom vode, ki ga postavite v prostor. Če pa sodite med tiste, ki buteljko odprete v kratkem času, ne bo nič narobe, če bo ta postavljena kar stoje.

3. Svetloba

Svetloba lahko popolnoma spremeni kakovost in strukturo vina, zato ga vedno shranjujte v temnem prostoru. Ko gre za ekstreme, lahko močna izpostavljenost svetlobi v vinu povzroči kemijske reakcije, da se to popolnoma pokvari, zelo zasmrdi in privablja mrčes.

4. Vibracije

Buteljko shranimo tako, da se je ne premika, temveč da nas nepremično čaka in tako v miru zori. A steklenic najverjetneje tako ali tako ne vzamete v roke vsak dan ter z njimi kegljate, zato je takšna skrb v večini primerov odveč.

5. Shranjevanje odprtega vina

Odprta vina hranimo v hladilniku, rdeča pa lahko tudi na pultu, v obeh primerih pa jih morate dobro zatesniti. Prvotni zamašek iz plute uporabite z isto stranjo, kot je bila steklenica zaprta, saj je nasprotna, suha stran, lahko polna umazanije. A to ni najboljši način, saj bo zrak v steklenici, ki jo bomo ponovno zaprli, vseeno ostal in pripomogel k oksidaciji. Sicer pa lahko na trgu kupimo vakuumske črpalke oziroma posebne zamaške, ki iztisnejo zrak in vino ohranijo sveže dan več, ali plinske ohranjevalce za svežino vina, ki pa so za zmerno domačo uporabo najverjetneje nepotrebni.

Z lesom ali brez ?

Tako francoski barrique kot veliki slavonski hrastovi sodi omogočajo razvoj različnih aromatičnih profilov chardonnaya. Vino, ki zori v teh sodih, pridobi na kompleksnosti; v njem zaznamo značilno maslene in vaniljevo-karamelne note.

Chardonnay, ki zori le v inox posodah, ima popolnoma drugačen značaj – pri njem navdušujejo značilne sortne poteze: limona, zeleno jabolko, včasih ananas. V svetu takšen stil vina imenujejo »naked« – gol, najpopularnejši predstavnik golih chardonnayev pa je francoski Chablis.

Vino, ki govori svojem izvoru

Na značaj vina pomembno vpliva področje rasti, ali strokovno terroir. V Brdih je chardonnay našel svojo drugo domovino. Mediteranska klima, opoka, zaščitenost pred pozebami, sočne lege in skrbno delo v vinogradu omogočajo chardonnayu, da se izrazi v vsej svoji lepoti.

Quercus chardonnay

Kdaj ponuditi chardonnay?

Chardonnayi ljubijo tople poletne večere in jedi z žara. Ker gre za vino, ki ima neskončno paleto interpretacij, ga lahko postrežemo k širokemu spektru jedi. Najpogosteje ga družimo z jedmi iz belega mesa. Chardonnayi, ki zorijo v hrastovih sodih, se lepo podajo k dimljenim ribam in začinjeni azijski hrani. Chardonnayi s poudarjeno svežino lepo dopolnjujejo jedi s paradižnikovo omako. Starejši in mehkejši chardonnayi pa so pogosteje postavljeni ob bok bolj »zemeljskim okusom«, kot npr. gobove jedi ali starani siri.

Kdaj je najboljši?

Chardonnay se pojavlja po celem svetu v veliko preoblekah. Spijte ga kmalu – če imate opravka z »naked« chardonnayem (zorenje v posodah iz nerjavečega jekla). Kompleksnejši, barikirani Chardonnayi se lahko z zorenjem v steklenici še izboljšajo. Za namig, kako dolgo hraniti chardonnay v domači kleti, preverite nasvete na vinskih etiketah ali povprašajte pri vašem prodajalcu.

Sodobni chardonnay

Vsi elementi kletarjenja morajo biti uravnoteženi s sadno naravo sorte chardonnay, da pridemo do harmoničnih in elegantnih vin.

Chardonnay Bagueri ohranja svetle, elegantne primarne sadne note, s čimer omogoča da se njegove sortne značilnosti odrazijo v polni meri.

Glavni enolog in avtor vina, Darinko Ribolica, pravi, “Chardonnay Bagueri je sad izbora najboljših leg, majhnih pridelkov in natančnega dela kmeta, oplemeniten z skrbnim delom v kleti. Zasledovali smo sortnost, svežino in mehkobo. Vpliv lesnih not smo zmanjšali z uporabo rabljenih barikov in velikih hrastovih sodov. Bogastvo chardonnaya pridelanega v naših izbranih vinogradih tako pride do še večjega izraza.

Za ljubitelje popolnoma svežih chardonnayev, ali kot jim radi rečejo »naked« chardonnayev, pa bo najprimernejši chardonnay Quercus. Letnik 2020 je tudi dobitnik srebrne medalje na prestižnem mednarodnem ocenjevanju vin Chardonnay du monde, zato ga je vredno poskusiti.

Hitra dejstva

  • Chardonnay je druga najbolj pogosta bela sorta na svetu s približno 200,000 ha vinogradov
  • Chardonnay je prisoten v vseh vinorodnih deželah – od ZDA do Francije, Avstralije, Italije, Južne Afrike, Čila, Bolgarije, Madžarske in Kitajske

Kako izbrati pravo penino

Deli facebook

Ko želimo nekaj proslaviti, skoraj ne gre brez penine. Penine spremljajo vse najpomembnejše trenutke v našem življenju,

naj si gre za rojstvo, maturo, poroko, hkrati pa so tudi znanilke pomembnih prelomnic, pospremijo nas v novo leto, novo službo, novo desetletje življenja.

December že tradicionalno velja za mesec veselja in druženja, ko si vzamemo čas za vse, ki nam veliko pomenijo, sorodnike, prijatelje, sodelavce in se z njimi še zadnjič poveselimo v starem letu, prava penina pa da vsakemu takemu druženju še posebno piko na i.
Bi radi izbrali pravo penino, jo postregli s stilom in tako naredili vtis? Ponujamo nekaj nasvetov, da boste z mehurčki naravnost zablesteli.

Charmat ali klasična penina?

Odvisno od vašega proračuna in profila gostov oziroma obdarovancev. Klasične penine so praviloma dražje, saj nastajajo najmanj dve leti, pri večini penin pa celo več. Drugo vretje namreč poteka v steklenici, kjer je penina ves čas v stiku z usedlino.

Takšne penine imajo kompleksnejšo aromatiko, fine mehurčke – primerne so za zahtevnejše poznavalce.

Pri metodi charmat ali tankovski metodi nastane penina v nekaj mesecih v posodah iz nerjavečega jekla. Je cenovno ugodnejša, praviloma sadnih not in lažje razumljiva širšemu krogu ljudi

Trkanje z kozarci – Da ali ne?

Čeprav so mnenja glede trkanja s kozarci deljena, naj bi se s penino ne trkalo. Zatorej le privzdignemo kozarec, pogledamo sogovornika v oči in izpijemo požirek. So izjeme dovoljene? Seveda.

Kako postrežemo in okušamo penino?

Penino postrezimo hladno – pri 6 °C. Tako bodo najbolj prišle do izraza njene pozitivne lastnosti. Vzemimo si vsaj nekaj ur za hlajenje V HLADILNIKU – nikar zamrzovalniku, saj je vino zelo občutljivo na temperaturna nihanja.

Kozarec naj bo takšen, da omogoča opazovanje moziranja – iskrenja penine. Najboljši so kozarci tulipanaste oblike. Vsekakor morajo imeti raskavo dno, ki pospešuje sproščanje mehurčkov. Boljša kot je penina, bolj drobni so mehurčki in dlje časa se ohrani pena.

Penino vedno postrežemo kot aperitiv, saj pripravi brbončice na okušanje hrane intenzivnejših okusov. Penino lahko postrežemo samo ali pa v spremljavi s prigrizki. Nikakor penine ne strežemo ob sladici, razen če gre za sladko penino. Pri tem pa velja, da mora biti vino vedno slajše od sladice.

Vino na poroki

Deli facebook
Napolnimo življenje z nepozabnimi trenutki, pri katerih dobro vino zagotovo ne sme manjkati. Za vas je naš glavni enolog Darinko Ribolica pripravil nekaj nasvetov za izbor vin na poroki, ki bodo poskrbela, da bo vaš dan resnično poseben

Aperitiv

Kot aperitiv se vedno priporoča penina. Če želita gostom postreči s svežo penino, ki je tudi cenovno dostopna, je odlična izbira Peneča rebula, ki jo za ustvarjanje vtisa lahko ponudimo tudi v 3, 6 ali celo 9-litrski steklenici. Tistim, ki pa si za najpomembnejši dan želijo presežkov v vseh pogledih, pa priporočamo, da izberejo klasični penini Bagueri

Vino ob glavni jedi

K belemu mesu se podajo bela, sveža, sadna in mineralna vina iz linije Quercus (rebula, chardonnay, sivi in beli pinot). K rdečemu mesu pa priporočamo rdeča vina iz linije Quercus – merlot, cabertnet-sauvignon in modri pinot. Pri bolj kompleksnihin gurmanskih jedeh pa so še primernejša zrelejša vina, zorjena v lesu – tako bela kot rdeča vina iz linije Bagueri superior.

Quercus chardonnay

Vegetarijanske jedi

Posebej priporočamo vino Krasno belo, ki je zvrst rebule, sauvignonassa in chardonnaya

Ribja glavna jed

K ribjim jedem se odlično podajo rebula, tudi beli pinot, chardonnay iz linije Quercus ali pa Krasno belo

Sladice

Ob sladici se odlično podajo sladka vina, kot je Sladki Quercus, ki je zvrst rumenega muškata in briškega verduca.Zanimiva izbira je tudi peneči muškat, s katerim lahko tudi nazdravimo ob torti.

Špargljeva rižota

Deli facebook
Sestavine
Količina: za 4 osebe
  • 320 g okroglozrnatega riža
  • 200 g špargljev
  • 1 šalotka
  • 30 g masla
  • 2 žlici ekstra deviškega oljčnega olja
  • 2 dl čiste zelenjavne juhe
  • kozarec belega vina
  • 100 g naribanega parmezana
  • sol
Postopek
  • Šparglje očistimo in skuhamo v slani vodi. Skuhane šparglje zrežemo na koščke, pri tem na stran damo konice, ki jih bomo rižoti dodali na koncu.
  • Šalotko na drobno nasekljamo in na nizkem ognju pražimo okoli 10 minut.
  • Dodamo riž in ga ob stalnem mešanju pražimo 2 minuti. Zalijemo z vinom in pustimo, da izpari.
  • Nato postopoma zalivamo z zelenjavno juho ali po potrebi z vodo. Solimo in popramo po potrebi.
  • Po nekaj minutah dodamo koščke špargljev (brez konic), tik pred koncem pa še konice špargljev in parmezan ter 1 minuto močno mešamo, da se sir stopi. Rižoto kuhamo, dokler riž ni primerno kuhan, običajno 20 do 25 minut.
Rezervirajte zdaj Rezervirajte zdaj