1. Staranje

Staranje vina ima v naši zavesti poseben pomen: povezujemo ga z romantiko, vezano na posebne obletnice, poznavalstvom, prestižem. A na svetu obstaja le en odstotek vin, ki so namenjena staranju, kar pomeni, da v letih počitka v hladnem in temnem okolju pridobijo na kakovosti. Vsa ostala vina pa pridejo v prodajo takrat, ko so ravno pravšnja za uživanje. Najdemo različne podatke, koliko časa imamo lahko buteljko pospravljeno, gibljejo se od enega do pet let. Zapomniti pa si velja, da je najhitreje treba popiti mlada vina, prav tako so za daljše shranjevanje večinoma neprimerna bela vina. Velikokrat slišimo tudi nenapisano pravilo, da cenejša, kot je buteljka, hitreje jo je za spiti. Vina iz trgovskih centrov boste tako čim prej popili, za hranjenje tistih dražjih, boljših in kompleksnejših pa se le posvetujte s prodajalcem oziroma kletarjem.

2. Temperatura in vlaga

Idealna temperatura hranjenja vina je med konstantnimi 12 oziroma 13 stopinjami Celzija, zato je kraj s slabimi pogoji prav kuhinja. V prostoru mora biti veliko vlage, priporočenih je kar 75 odstotkov. Ta preprečuje, da bi se zamaški iz plute izsušili, zaradi česar bi v steklenico prodrl kisik, ki bi vino spremenil. To je tudi razlog, da mora biti buteljka vedno shranjena vodoravno, saj se vino dotika zamaška in mu tako rekoč pomaga, da se ne posuši. Žal pa vsi nimamo prostora, v katerem bi lahko zagotavljali tolikšno vlago, prav tako so takšne razmere nujne za profesionalno hranjenje in resno staranje vina. Brez skrbi: če boste pazili, da bodo steklenice počivale in čakale, da jih izpijemo, leže, bodo po vsej verjetnosti ohranile svojo kakovost.  Pomagate si lahko tudi z lončkom vode, ki ga postavite v prostor. Če pa sodite med tiste, ki buteljko odprete v kratkem času, ne bo nič narobe, če bo ta postavljena kar stoje.

3. Svetloba

Svetloba lahko popolnoma spremeni kakovost in strukturo vina, zato ga vedno shranjujte v temnem prostoru. Ko gre za ekstreme, lahko močna izpostavljenost svetlobi v vinu povzroči kemijske reakcije, da se to popolnoma pokvari, zelo zasmrdi in privablja mrčes.

4. Vibracije

Buteljko shranimo tako, da se je ne premika, temveč da nas nepremično čaka in tako v miru zori. A steklenic najverjetneje tako ali tako ne vzamete v roke vsak dan ter z njimi kegljate, zato je takšna skrb v večini primerov odveč.

5. Shranjevanje odprtega vina

Odprta vina hranimo v hladilniku, rdeča pa lahko tudi na pultu, v obeh primerih pa jih morate dobro zatesniti. Prvotni zamašek iz plute uporabite z isto stranjo, kot je bila steklenica zaprta, saj je nasprotna, suha stran, lahko polna umazanije. A to ni najboljši način, saj bo zrak v steklenici, ki jo bomo ponovno zaprli, vseeno ostal in pripomogel k oksidaciji. Sicer pa lahko na trgu kupimo vakuumske črpalke oziroma posebne zamaške, ki iztisnejo zrak in vino ohranijo sveže dan več, ali plinske ohranjevalce za svežino vina, ki pa so za zmerno domačo uporabo najverjetneje nepotrebni.

1. Staranje

Staranje vina ima v naši zavesti poseben pomen: povezujemo ga z romantiko, vezano na posebne obletnice, poznavalstvom, prestižem. A na svetu obstaja le en odstotek vin, ki so namenjena staranju, kar pomeni, da v letih počitka v hladnem in temnem okolju pridobijo na kakovosti. Vsa ostala vina pa pridejo v prodajo takrat, ko so ravno pravšnja za uživanje. Najdemo različne podatke, koliko časa imamo lahko buteljko pospravljeno, gibljejo se od enega do pet let. Zapomniti pa si velja, da je najhitreje treba popiti mlada vina, prav tako so za daljše shranjevanje večinoma neprimerna bela vina. Velikokrat slišimo tudi nenapisano pravilo, da cenejša, kot je buteljka, hitreje jo je za spiti. Vina iz trgovskih centrov boste tako čim prej popili, za hranjenje tistih dražjih, boljših in kompleksnejših pa se le posvetujte s prodajalcem oziroma kletarjem.

2. Temperatura in vlaga

Idealna temperatura hranjenja vina je med konstantnimi 12 oziroma 13 stopinjami Celzija, zato je kraj s slabimi pogoji prav kuhinja. V prostoru mora biti veliko vlage, priporočenih je kar 75 odstotkov. Ta preprečuje, da bi se zamaški iz plute izsušili, zaradi česar bi v steklenico prodrl kisik, ki bi vino spremenil. To je tudi razlog, da mora biti buteljka vedno shranjena vodoravno, saj se vino dotika zamaška in mu tako rekoč pomaga, da se ne posuši. Žal pa vsi nimamo prostora, v katerem bi lahko zagotavljali tolikšno vlago, prav tako so takšne razmere nujne za profesionalno hranjenje in resno staranje vina. Brez skrbi: če boste pazili, da bodo steklenice počivale in čakale, da jih izpijemo, leže, bodo po vsej verjetnosti ohranile svojo kakovost.  Pomagate si lahko tudi z lončkom vode, ki ga postavite v prostor. Če pa sodite med tiste, ki buteljko odprete v kratkem času, ne bo nič narobe, če bo ta postavljena kar stoje.

3. Svetloba

Svetloba lahko popolnoma spremeni kakovost in strukturo vina, zato ga vedno shranjujte v temnem prostoru. Ko gre za ekstreme, lahko močna izpostavljenost svetlobi v vinu povzroči kemijske reakcije, da se to popolnoma pokvari, zelo zasmrdi in privablja mrčes.

4. Vibracije

Buteljko shranimo tako, da se je ne premika, temveč da nas nepremično čaka in tako v miru zori. A steklenic najverjetneje tako ali tako ne vzamete v roke vsak dan ter z njimi kegljate, zato je takšna skrb v večini primerov odveč.

5. Shranjevanje odprtega vina

Odprta vina hranimo v hladilniku, rdeča pa lahko tudi na pultu, v obeh primerih pa jih morate dobro zatesniti. Prvotni zamašek iz plute uporabite z isto stranjo, kot je bila steklenica zaprta, saj je nasprotna, suha stran, lahko polna umazanije. A to ni najboljši način, saj bo zrak v steklenici, ki jo bomo ponovno zaprli, vseeno ostal in pripomogel k oksidaciji. Sicer pa lahko na trgu kupimo vakuumske črpalke oziroma posebne zamaške, ki iztisnejo zrak in vino ohranijo sveže dan več, ali plinske ohranjevalce za svežino vina, ki pa so za zmerno domačo uporabo najverjetneje nepotrebni.

Z lesom ali brez ?

Tako francoski barrique kot veliki slavonski hrastovi sodi omogočajo razvoj različnih aromatičnih profilov chardonnaya. Vino, ki zori v teh sodih, pridobi na kompleksnosti; v njem zaznamo značilno maslene in vaniljevo-karamelne note.

Chardonnay, ki zori le v inox posodah, ima popolnoma drugačen značaj – pri njem navdušujejo značilne sortne poteze: limona, zeleno jabolko, včasih ananas. V svetu takšen stil vina imenujejo »naked« – gol, najpopularnejši predstavnik golih chardonnayev pa je francoski Chablis.

Vino, ki govori svojem izvoru

Na značaj vina pomembno vpliva področje rasti, ali strokovno terroir. V Brdih je chardonnay našel svojo drugo domovino. Mediteranska klima, opoka, zaščitenost pred pozebami, sočne lege in skrbno delo v vinogradu omogočajo chardonnayu, da se izrazi v vsej svoji lepoti.

Kdaj ponuditi chardonnay?

Chardonnayi ljubijo tople poletne večere in jedi z žara. Ker gre za vino, ki ima neskončno paleto interpretacij, ga lahko postrežemo k širokemu spektru jedi. Najpogosteje ga družimo z jedmi iz belega mesa. Chardonnayi, ki zorijo v hrastovih sodih, se lepo podajo k dimljenim ribam in začinjeni azijski hrani. Chardonnayi s poudarjeno svežino lepo dopolnjujejo jedi s paradižnikovo omako. Starejši in mehkejši chardonnayi pa so pogosteje postavljeni ob bok bolj »zemeljskim okusom«, kot npr. gobove jedi ali starani siri.

Kdaj je najboljši?

Chardonnay se pojavlja po celem svetu v veliko preoblekah. Spijte ga kmalu – če imate opravka z »naked« chardonnayem (zorenje v posodah iz nerjavečega jekla). Kompleksnejši, barikirani Chardonnayi se lahko z zorenjem v steklenici še izboljšajo. Za namig, kako dolgo hraniti chardonnay v domači kleti, preverite nasvete na vinskih etiketah ali povprašajte pri vašem prodajalcu.

Sodobni chardonnay

Vsi elementi kletarjenja morajo biti uravnoteženi s sadno naravo sorte chardonnay, da pridemo do harmoničnih in elegantnih vin.

Chardonnay Bagueri ohranja svetle, elegantne primarne sadne note, s čimer omogoča da se njegove sortne značilnosti odrazijo v polni meri.

Glavni enolog in avtor vina, Darinko Ribolica, pravi, “Chardonnay Bagueri je sad izbora najboljših leg, majhnih pridelkov in natančnega dela kmeta, oplemeniten z skrbnim delom v kleti. Zasledovali smo sortnost, svežino in mehkobo. Vpliv lesnih not smo zmanjšali z uporabo rabljenih barikov in velikih hrastovih sodov. Bogastvo chardonnaya pridelanega v naših izbranih vinogradih tako pride do še večjega izraza.”

Za ljubitelje popolnoma svežih chardonnayev, ali kot jim radi rečejo »naked« chardonnayev, pa bo najprimernejši chardonnay Quercus. Letnik 2020 je tudi dobitnik srebrne medalje na prestižnem mednarodnem ocenjevanju vin Chardonnay du monde, zato ga je vredno poskusiti.

Ko želimo nekaj proslaviti, skoraj ne gre brez penine. Penine spremljajo vse najpomembnejše trenutke v našem življenju,

najsi gre za rojstvo, maturo, poroko, hkrati pa so tudi znanilke pomembnih prelomnic, pospremijo nas v novo leto, novo službo, novo desetletje življenja.

November in december že tradicionalno veljata za meseca veselja in druženja, ko si vzamemo čas za vse, ki nam veliko pomenijo, sorodnike, prijatelje, sodelavce. V novembru z njimi proslavimo svetega Martina, ko ima sicer glavno vlogo mlado vino, prava penina pa da vsakemu takemu druženju še posebno piko na i. Še pogosteje se s peninami družimo v veselem decembru, ko v družbi svojih najdražjih zaključimo staro leto in se veselimo prihajajočega.

Bi radi izbrali pravo penino, jo postregli s stilom in tako naredili vtis? Ponujamo nekaj nasvetov, da boste z mehurčki naravnost zablesteli.

Prva odločitev – charmat ali klasična penina?

Odgovor na to vprašanje je odvisen od vašega proračuna, okusa in profila gostov oziroma obdarovancev. Klasične penine so praviloma dražje, saj nastajajo najmanj dve leti, pri večini penin pa celo več. Drugo vretje namreč poteka v steklenici, kjer je penina ves čas v stiku z usedlino. Takšne penine imajo kompleksnejšo aromatiko, fine mehurčke – primerne so za zahtevnejše poznavalce.

V Kleti Brda po klasični metodi pridelujemo penine Bagueri. Penini Bagueri Brut in Rosé očarata z drobnimi in živahnimi mehurčki, ki na jeziku ustvarjajo kremn občutek. Penine so dovršene, žlahtne in elegantne. Zaznamuje jih plemenit in svojsten značaj, značilnen za vsa vina v liniji Bagueri. Očarali bosta tako poznavalce kot ljubitelje. Namenjene so izbranim trenutkom, odlično pa spremljajo tudi gurmanske jedi, kot so goveji carpaccio, sveže ribe, suši in jedi iz lososa. Novost pa je klasična penina Virgo Zero – deviško čista in sublimna, z živahnimi in energičnimi mehurčki ter kompleksno in zapeljivo aromo. Na okusu je zaznati belo sadje, citruse in pecivo, ki doživi vrhunec v prepričljivem in dolgem mineralnem zaključku. Priporočamo jo kot aperitiv ali v kombinaciji z ostrigami, carpaciom, škampi in sushijem.

Pri metodi charmat ali tankovski metodi je postopek pridelave krajši.  Penino pridelamo v nekaj mesecih v posodah iz nerjavečega jekla. Posledično je ta cenovno ugodnejša, na okusu pa bolj sveža, igriva, praviloma bolj izrazitih sadnih not in lažje razumljiva širšemu krogu ljudi.

Priljubljene penine, ki jih Klet Brda pridelujemo po tankovski metodi, so pravkar dobile še lepšo in bolj privlačno podobo. Vas in vaše prijatelje bodo navdušile s svežim in sadnim, ravno prav sladkim okusom, hkrati pa bodo zaradi svoje dostopnosti prijazne do vašega žepa. Poseben, osvežujoč okus tem peninam daje izbrano grozdje z ugodnih leg briških gričev. Peneča rebula, ki jo v Kleti Brda pridelujemo vse od leta 1962, je postala prava ikona med suhimi peninami. Za ljubitelje polsuhih in sladkih penin pa smo pripravili penini Rosé in Peneči muškat, ki s svojo očarljivo sadno cvetico nikogar ne pusti ravnodušnega.

Kako pravilno postrežemo penino?

Penino postrezimo hladno, ohlajeno na okoli 6 stopinj Celzija. Tako bodo najbolj prišle do izraza njene pozitivne lastnosti. Vzemimo si vsaj nekaj ur za hlajenje v hladilniku – nikar zamrzovalniku, saj je vino zelo občutljivo na temperaturna nihanja.

Kozarec naj bo takšen, da omogoča opazovanje moziranja – iskrenja penine. Najboljši so kozarci tulipanaste oblike oziroma kozarci, ki so namenjeni prav postrežbi penin. Vsekakor morajo ti imeti raskavo dno, ki pospešuje sproščanje mehurčkov. Boljša kot je penina, bolj drobni so mehurčki in dlje časa se iskrenje ohrani.

Penino vedno postrežemo kot aperitiv, saj pripravi brbončice na okušanje hrane intenzivnejših okusov. Penino lahko postrežemo samo ali pa v spremljavi s prigrizki. Nikakor penine ne strežemo ob sladici, razen če gre za sladko penino. Pri tem pa velja, da mora biti vino vedno slajše od sladice.

Če še vedno nismo odgovorili na vaša vprašanja in razrešili vaše dileme, vas vabimo v vinoteke Kleti Brda v Ljubljano, Celje, Kranj, Novo Gorico in Dobrovo, kjer najdete celoten asortiman vin in prijazne svetovalce, ki vam bodo znali priporočati pravo vino ali penino na vas. Vabljeni pa tudi k obisku spletne trgovine Kleti Brda, kjer za vas pripravljamo tudi posebne ugodnosti, poštino pa vam pri nakupih nad 50 evrov podarimo. Naj vam pomagamo vaše trenutke napolniti z druženjem in veseljem!

Aperitiv

Kot aperitiv se vedno priporoča penina. Če želita gostom postreči s svežo penino, ki je tudi cenovno dostopna, je odlična izbira Peneča rebula, ki jo za ustvarjanje vtisa lahko ponudimo tudi v 3, 6 ali celo 9-litrski steklenici. Tistim, ki pa si za najpomembnejši dan želijo presežkov v vseh pogledih, pa priporočamo, da izberejo klasični penini Bagueri

Vino ob glavni jedi

K belemu mesu se podajo bela, sveža, sadna in mineralna vina iz linije Quercus (rebula, chardonnay, sivi in beli pinot). K rdečemu mesu pa priporočamo rdeča vina iz linije Quercus – merlot, cabertnet-sauvignon in modri pinot. Pri bolj kompleksnihin gurmanskih jedeh pa so še primernejša zrelejša vina, zorjena v lesu – tako bela kot rdeča vina iz linije Bagueri superior.

Vegetarijanske jedi

Posebej priporočamo vino Krasno belo, ki je zvrst rebule, sauvignonassa in chardonnaya

Ribja glavna jed

K ribjim jedem se odlično podajo rebula, tudi beli pinot, chardonnay iz linije Quercus ali pa Krasno belo